Mariborski vodovod javno podjetje d.d.

Splošne informacije

Bilo je v prvem letu prejšnjega stoletja. Leta 1901 so po vodovodnih ceveh v Mariboru pritekle prve kaplje pitne vode. Bil je dogodek, kakršnih je malo, morda bi ga lahko primerjali z dogodkom, ko je v mestu posvetila prva električna žarnica.

Lahko rečemo, da je za nami delavnik, dolg več kot celo stoletje in traja še danes. Mariborski vodovod je namreč dedič podjetja, ki je poskrbelo za prve kaplje pitne vode, je dedič podjetja, ki je gradilo in širilo vodovodno omrežje. V stoletju se je zvrstilo veliko generacij delavcev, ki so dan in noč, na petek in svetek, zagotavljali, da je iz vsake pipe in ob vsakem času pritekla voda, vir življenja.
Danes oskrbuje Mariborski vodovod s pitno vodo poleg Mestne občine Maribor še Ruše, Selnico ob Dravi, Šentilj, Pesnico, Lenart, Sv. Ano, Benedikt, Duplek, Hoče-Slivnico, Miklavž, Kungoto in del Gornje Radgone, ter Cerkvenjaka (od 2006 naprej še Sveti Jurij in Sveta Trojica v Slovenskih goricah) zato smo upravičeno ponosni tudi mi, današnja generacija. Včasih kar pozabimo, da vse le ni tako samo po sebi umevno, da je bilo potrebnih tudi kaj odrekanj in požrtvovalnosti, da lahko danes štejemo pretekle uspehe.

Noben novi priključek ni nastal brez našega strokovnega dela, znanja in pridnih rok naših delavcev, bili so dnevi nemoči in težav, nerazumevanja in porazov, dnevi, ki so bile vodovodne pipe suhe, ko nam je nagajala narava, in dnevi, ko je zatajil človek. Ničesar ni moč zatajiti, v eni kaplji vode lahko razberemo svoj odnos do narave.
Kaj je pomenil davnega leta 1901 mestni vodovod za Maribor, najbolje ilustrira podatek, da se je njegove otvoritve udeležil sam presvetli cesar Franc Jožef. V primerjavi z današnjim je bil tedanji vodovod seveda zelo skromen, obsegal je vodnjake na Teznem (kjer je danes Vodovodna ulica), vodni zbiralnik na Kalvariji in 36 km cevnega omrežja. Če zapišemo, da je bila investicija vredna 741.000 kron, moramo zaradi lažje predstave o vsoti zapisati, da je to predstavljalo nekajletni mestni proračun.

Je pa bilo nenavadno, da se meščani, lastniki hiš niso hoteli priključiti na mestni vodovod, ker se jim je zdel strošek za vodo previsok, ampak so še naprej uživali oporečno vodo iz svojih vodnjakov. Ta je bila zaradi odplak, ki so se stekale v tla na dvoriščih, tako onesnažena, da je mestu pretila epidemija. Zato so mestni veljaki preprosto ukazali zasipati vse vodnjake v mestu in s tem prisilili meščane, da so se priključili na mestni vodovod.
Naj se še malo pohvalimo: s 1300 km omrežja, 37 vodnjaki, z 73 vodnimi zbiralniki in s 79 prečrpalnimi postajami smo največji sistem za oskrbo z vodo v Sloveniji. Več kot tretjino sistema smo zgradili v zadnjih desetih letih. Fizično povezujemo in združujemo skoraj 200.000 prebivalcev severovzhodne Slovenije, saj je sistem skupen in nedeljiv, kot tak pa presega interese posamezne občine. Interes vseh uporabnikov je, da so naši vodni viri Vrbanski plato, Dravsko polje s črpališči Betnava, Bohova in Dobrovci, enako kot Ruše l, Ruše II, Ceršak in tudi nov vodni vir Selniška Dobrava, zaščiteni, čisti, varni, tako da bo po magistralnem omrežju, ki povezuje te vire, teklo dovolj kristalno čiste in zdrave pitne vode še mnogo let. Tega skupnega interesa 200.000 prebivalcev ne more zanemariti nobena politika.